Skratka, naglavne lučke iz naslova.
Slišala sem zgodbo, kako je neko podjetje podarilo svojim zaposlenim naglavne lučke.
Da še enkrat ponovim, naglavne lučke.
Naglavne lučke bi bile odlično darilo, če bi se podjetje ukvarjalo z:
- A) lovom
- B) ribolovom
- C) preživetjem v naravi.
Ampak, ker se to podjetje ni ukvarjalo z ničemer od naštetega, in ker je struktura zaposlenih bila takšna, da sploh niso vedeli za kaj se naglavna lučka uporablja, so po prejetju -zakaj že to rabim- darila imeli nešteto pomislekov in vprašajev nad glavo.
Recimo:
- A) ‘Šef nam sporoča, da smo se zgubili v našem poslanstvu.’
- B) ‘Šef nas ne želi izgubiti na naslednji žurki.’
- C) ‘Kje je šef pobral provizijo, za to brezvezno darilo?’
Potem se je nekdo od zaposlenih spomnil, da izkažejo spoštovanje do darila, tako da na kolektivno večerjo pridejo z naglavnimi lučkami v glavi. Si predstavljate? 30 ljudi z naglavnimi lučkami se pojavi na večerji? Premikajoča se reklama za rudnik Velenje. Edino škoda, ker to podjetje ni imelo veze z rudnikom.
Point tega maila je, poleg tega, da če niste rudnik Velenje, ne kupujete naglavnih lučk svojim zaposlenim in poslovnim partnerjem. Ne pomišljajte tudi na kulije ali bog ne daj strgalo za led na avtu. Tako darilo je enako kot bi kupili ženi za rojstni dan – ponev!
Ženi ne smete podariti ponev za rojstni dan, no razen če iz kakšnega čudnega razloga potrebujete bolniško. ☺